Slovenske ljudske pesmi
Mlada djeva
--Na vrh--Je djeva mlada z domovine šla je,
z domovine tja u širni svet,
da tam bi svojo boljšo srečo našla,
ali pot jo pelje skozi temni gozd.
V gozdu se pa nekdo ji približa,
mladenič mlad takó ji govori,
denar mi daj, če ne boš mogla umreti,
umreti ti, ker jaz razbojnik sem.
Denarja nimam vzemi mi življenje,
čeprav sedaj najlepše mi cveti,
raztrga si obleko svojih prsi,
zabodi nož naj teče rdeča kri.
Mladenič z nožem se ji že približa,
na prsih vidi sliko, ki visi,
al´ to je slika moje mile mame,
oprosti mi, pred tabo brat stoji.
Dvanajst je let odkar se nisva vi´dla,
dvanajst je let odkar sva z doma šla,
objame jo, poljubi ona njega,
življenje naj'no bode srečno spet.
Eno pesem ´čem zapeti
--Na vrh--Eno pesem 'čem zapeti,
k´tera te spominja naj,
ko dvanajsta ura odbije, (2x)
bo tvoj slavni rojstni dan.
Zlata nimam, srebra nimam,
da bi ti ga v dar podal,
zato ti lepo pesem pojem, (2x)
za tvoj slavni rojstni dan.
Srečna tvoja mati bíla,
k´tera te rodila je,
k´tera te je s svojim mlekom, (2x)
na noge postavila.
Obilo sreče in veselja,
srce naše ti želi,
zdravje prejmi pa od zgoraj, (2x)
naj ti Bog ga podeli.
Mnogo let še srečen (srečna) bodi,
čuva naj te večni Bog,
s taboj hodi vsepovsodi, (2x)
sveti (ime svetnika), je tvoj patron.
Šetala po gozdnem parku
--Na vrh--Šetala po gozdnem parku sva midva oba,
gledala sva lepa ptičja gnezdeca.
Se ljubila sva, srečo vživala (2x)
lepa res ljubezen naj´na je bila.
Kol´kokrat sem jo poljubil, tja na ustnice,
sem jo vprašal al'me ljubiš ti dekle.
Ona rekla je, ti si moj nadvse, (2x)
tebi vdano, zvesto moje je srce.
Usoda naju ni pustila, da bi srečna b´la,
morala si ti umreti, ljubljena.
Zdaj ostal sem sam, živ jaz pokopan,
misel moja je pri tebi, vsaki dan.
Romarjevo slovo od Marije
--Na vrh--Še enkrat Marija bi videl te rad,
v naročju pa sina tvoj blaženi sad.
Skesan bi pokleknil o Mati pred té,
da Jezus olajša mi grenke solze.
Še enkrat rad videl bi tvoje srce,
bi videl kak´ bije v ljubezni za mé.
In ganjen bi prosil kot nekdaj še zdaj,
Marija, poljubit mi detece daj.
Oh, enkrat rad klečal bi še pred teboj,
bi videl kak´ jokaš se mati z menoj.
Ti ljubega Jezusa prosi za mé,
da on razveselil bi moje srce.
Še enkrat rad videl bi žarni obraz,
kjer ljube se Matere utrinja mi kras.
Marija, Marija bi klical samó,
na veke naj gledam ti lice lepó.
Od Tvoje podobe zdaj jemljem slovo,
Marija, še zadnjikrat pojem takó.
Glej, Mati ti svoje zdaj izročim,
naj v raju te enkrat vesel še slavim.
Če bil bi jaz en kmet bogat
--Na vrh--Če bil bi jaz en kmet bogat,
tri vinske kleti bi napravil,
nalil bi vinca rujnega,
prijat´lje bi povabil.
Če bil bi pa jaz katehet,
učil bi tvoj´ga sina,
da gvišno bode v raj sprejet,
če se ne bo branil vina.
Če bil bi pa en fajn zdravnik,
učil bi to metodo,
da z vincem zdravi se bolnik,
a ne pa s kis´lo vodo.
Če bil bi pa en cesar, kralj,
bila bi ta postava,
da kdor bi kaj za vince dal,
naj vrne mu država.
Iz Blejskega bi jezera,
vso vodo ven izpumpal,
nalil bi vinca rujnega,
da noč in dan bi lumpal.
Sem pa le en ubog fantič,
imam le grešno dušo,
pomagat vam ne morem nič,
ker imam v grlu sušo.
Knezov zet
--Na vrh--Pač lep vrtnar je mladi bil,
je v vrtu rožice sadil,
je pridno delal, bil vesel,
pa tako pesem si je pel.
Najlepšo rožo bom izbral,
in svoji ljubici jo dal,
čeravno sem jaz reven kmet,
pa vendar bom jaz knezov zet.
Pri oknu stal je gospodar,
in slišal, kaj je pel vrtnar,
po udih ga je stresel mraz,
od groze mu je bled obraz.
Le semkaj, semkaj moj vrtnar,
tak' ga je klical gospodar,
doslej si bil vrtnar ti moj,
al' danes greš na lov z menoj.
Le vzemi puško risano,
in pojdi z mano na goró,
da ustreliva tam volká,
ki trga mlad'ga jagnjeta.
Ko sonce šlo je za goró,
prižgalo zvezde je nebó,
skovir na gori je zapel,
nekdo s sveta slovo je vzel.
Ko odbije ura polnoči,
po celem gradu, vse že spi,
hči knezova pa še ne spi,
pri njej še svetla luč gori.
Pod oknom pa stoji nekdo,
premilo prosi, presladko,
le pojdi ljubica z menoj,
da poročiva se nocoj.
Obleci krilo svileno,
z rumenim zlatom vdelano,
čez krilo pa srebrni pas,
in deni rožo v kito las.
Grad beli tiho zapusti,
za ljubim svojim pohiti,
Oh, pojdi sem, ne mudi se,
glas znani v dalji čuti je.
Če teče bolj, če bolj hiti,
klic vedno dalje se glasi,
počakaj ljubček, moj postoj,
postoj, ne beži pred menoj.
Le hiti, hiti ljubica,
saj že na koncu potá sva,
in ko do Kolpe prihiti,
na strmem bregu obstoji.
Iz vode glas se je glasil,
tak žalosten je in tak' mil,
da prime s čudno jo močjo,
v globoko zvabi jo vodó.
Skovir skovikati začel,
nekdo pa votlo je zapel,
čeravno sem bil reven kmet,
pa vendar sem jaz knezov zet.
Bleda luna
--Na vrh--Bleda luna mirno plava,
skoz' oblake in meglé,
mene gleda in me vpraša,(2x)
kaj mi je, kako mi gre.
Tebi lun'ca bom povedal,
kaj na srcu mi leži,
da ponoči in podnevi,(2x)
men' zaspati ne pusti.
Kjer so hribi in doline,
kjer drevesa rastejo,
tam boš vid'la na livadi,(2x)
eno majhno hišico.
Tam se bleda luna ustavi,
skozi okno gor poglej,
tam boš vid'la moje dekle,(2x)
dekle moje žalostno.
Prav prisrčno jo pozdravi,
in še vroč poljub ji daj,
ter ji reci, da jo ljubim,(2x)
kot sem ljubil jo nekdaj.
Vse na svetu mirno spava,
vse na svetu zdaj molči,
le ljubezen moja prava,(2x)
v srcu njenem mirno bdi.
Vse na svetu hitro mine,
mine tudi lep obraz,
le ljubezen ta ne mine,(2x)
ona vedno le živi.
Ko svetlo sonce gre za goro spat
--Na vrh--Ko svetlo sonce gre za goro spat,
in pošlje zadnji nam pozdrav sladak,
ko svetle zvezde na nebu žaré,
se lučke v oknu zableste.
"Mati, daj zapoj mi še enkrat pesmico,
mati, da zasanjal bodem bolj sladko."
Takrat je mamin sinko že zaspal,
saj bil predolg, predolg je ves ta dan.
Še prej, ko v mehki postelji zaspi,
takole mami govori:
"Mati, daj zapoj mi še enkrat pesmico,
mati, da zasanjal bodem bolj sladko."
V temnem grobu mama mirno spi,
in bleda lučka ji v pozdrav gori.
A sinko njen pa še na grob' kleči,
in tiho, tiho v noč ihti:
"Mati, daj zapoj mi še enkrat pesmico,
mati, da zasanjal bodem bolj sladko."
Je od takrat minulo mnogo let,
odrasel sinko šel je v širni svet.
Zdaj mamica nič več ne poje mu,
da bi zasnival v sladkem snu.
"Mati, če jokala 'radi mene si kedaj,
mati, zdaj ne joči in pozabi vse nazaj."
Mati, čuvaj sinka svojega skrbno,
da zasanjal bode bolj sladko.
Mati piše pismo belo
--Na vrh--Mati piše pismo belo:
"Sin si živ, ne pišeš nič?"
Pismo v štajersko deželo,(2x)
v kljunčku nese droben ptič.
Tam, kjer gore so Karpati,
tam ni hiš ne belih cest,
tam na zeleneči trati,(2x)
grob stoji,na grobu križ.
Tam se droben ptič ustavi,
pismo belo izpusti,
veter zašumi po travi,(2x)
tiho ptiču govori:
"Reci mamici ljubljeni,
da mi je prav dobro tu,
naj še ona pride k meni,(2x)
jaz ne morem več domu."
Mati čaka, čaka, čaka,
"Kje si ptič tak dolgo bil?"
Droben ptiček pa zaplaka:(2x)
"Mati, sin tvoj ni več živ."
Snemi snemi prstan z roke
--Na vrh--Snemi, snemi prstan z roke,
pravi dekle žalostno,
gledati v obličje tvoje,
meni mam'ca branijo.
Mes'ca dva sta že minula,
kar na oknu lučke ni,
pojd'mo, pojd'mo tja pogledat,
kaj se mi še z njo godi.
Vel`ke duri so odprte,
o le kaj pomeni to?
Mora biti moje dekle,
že k pogrebu nesejo.
Dol po štengcah pa prinese,
mladi fantič beli križ,
a za njim pa štirje fantje,
belo trugo nesejo.
Dente dol vas lepo prosim,
in en' mal' odkrijte jo,
da bom videl obličje njeno,
ki mi ga mam'ca branijo.
Zbogom ljuba, zbogom draga,
zame nisi b'lá ustvarjena,
mora biti onkraj groba,
se pa skupaj snideva.
Stara majka kara me
--Na vrh--Stara majka kara me,
hčerka, hčerka mila,
slabo sem te žali Bog,
slabo jaz vzgojila.
Kjer so fantje kjer je ples,
tja zahajaš rada,
božja služba, božji hram,
to ti ne dopada.
Le sosedovo poglej,
ta za vzgled ti bodi,
pridno ona dan na dan,
k božji službi hodi.
Kot zamaknjena kleči,
gori v prvem stoli,
na oltar upre oči,
in pobožno moli.
Jaz pa se smejim ker vem,
da soseda mlada,
mladega cerkovnika,
prav srčno gleda rada.
Snočkaj sem prišel prav pozno domov
--Na vrh--Snočkaj sem prišel prav pozno domov sek-sek,
skoz'veliko grmovje in debelo blato sek-sek,
ker vince mi moč je prevzelo,(2x)
sem padel tja v blato debelo.
Žena me krega za norca me ima sek-sek,
za velik´ga pijanca nič prida moža sek-sek,
žena me krega in kune, (2x)
še sama se v blato zasuje.
Preljubi moj možek potegni me vun sek-sek,
Ti brbrasta baba le namoč´ si svoj kljun sek-sek,
ker dobra je vinska ta kaplja, (2x)
da ljude na suhem potaplja.
Iz žepa potegnil svoj robec sem vun sek-sek,
tej brbrasti babi obrisal sem kljun sek-sek,
kaj mislite, da je molčala,(2x)
še bolj je na mene regljala.