Slovenske narodne pesmi
Moj kokoli (Ans. Franca Potočarja)
--Na vrh--Le pridi dragi kokoli,
na vrt po mehki travici,
pod krošnjo stare jablane,
kjer nate dolgo čakam že.
Natrgaj cvetja kokoli,
naj šopek laske mi krasi,
le pridi k meni vasovat,
saj ljubljena bom prvikrat.
Le pridi dragi kokoli,
na vrt po mehki travici,
pod krošnjo stare jablane,
kjer nate dolgo čakam že.
Oženi me ti kokoli,
ljubezen moja zdaj plamti,
ljubila te bom noč in dan,
pritiskala na srčno stran.
Oženi me ti kokoli,
ljubezen moja zdaj plamti,
ljubila te bom noč in dan,
pritiskala na srčno stran.
>Vso dolgo noč (Ans. Franca potočarja)
--Na vrh--Ko luna z neba bo sijala,
in svetila vsem skritim potem,
bova rožo skrivnostno iskala,
ki se skriva človeškim očem.
Potoček morda šumljajoči,
ti zaupa kjer roža cveté,
morda mesečni žarek v tej noči,
ti pokaže do rože stezé.
Vso dolgo noč bova to rožo iskala,
vso dolgo noč, da bi ljubezen spoznala,
ki se rodi, kot stara pravljica pravi,
tiste noči, ko ti roža skrivnostno vzcveti.
Ko luna z neba bo sijala,
in svetila vsem skritim potem,
bova rožo skrivnostno iskala,
ki se skriva človeškim očem.
Potoček morda šumljajoči,
ti zaupa kjer roža cveté,
morda mesečni žarek v tej noči,
ti pokaže do rože stezé.
Vso dolgo noč bova to rožo iskala,
vso dolgo noč, da bi ljubezen spoznala,
ki se rodi, kot stara pravljica pravi,
tiste noči, ko ti roža skrivnostno vzcveti.
Vso dolgo noč bova to rožo iskala,
vso dolgo noč, da bi ljubezen spoznala,
ki se rodi, kot stara pravljica pravi,
tiste noči, ko ti roža skrivnostno vzcveti.